Velika noč je tik pred vrati in danes je dan za barvanje velikonočnih pirhov. Naši so letos še posebno pisani in obaravni s čisto naravnimi barvili in okrašeni z rastlinami z bližnjega travnika.
Pisani velikonočni pirhi, obarvani z naravnimi barvili
Odkop hiše – hidroizolacija in drenaža – 1.del
Pa se je končno začela – (pre)dolgo pričakovana prenova Hiše ob gozdu. Pred manj kot mesecem dni se je na našem dovozu ustavil kamion in razložil bager. In če bager na dvorišču še ne pomeni dejanskega začetka prenove, pa zagotovo lahko za prelomni trenutek štejem tisti hip, ko je pnevmatsko kladivo na bagru udarilo v prvo izmed mnogih betonskih stopnic, ki so obdajale našo hišo. Vdih-izdih. Z Jakobom v naročju sem stala na “terasi” – ozkem, čudnem podestu na desni strani stopnic, ki vodijo do vhodnih vrat. Preplavile so me različne misli: “Evo, pa smo začeli – nekateri polagajo temeljne plošče, ki pa razbijamo stopnice.” “Sedaj ni več poti nazaj, komaj čakam, da se stvari začnejo zares spreminjati.”
Continue ReadingFermentirani čemaževi popki
Ali nabirate in uporabljate čemaž? Najpogosteje so v kulinariki uporabljeni čemaževi listi. Moja mami jih recimo najraje pripravi v juhi, odlični pa so tudi čemaževi njoki. Danes pa pišem o drugem delu čemaža, ki pride na vrsto malce kasneje – to so čemaževi popki. Čemaževi popki so zelo podobni popkom ostalih (vrtnih) čebulnic in v sebi skrivajo bele čemaževe cvetove. Mimogrede: tudi čemaževi cvetovi so užitni. 🙂
Continue ReadingSamooskrba z zelenjavo – moj izziv za leto 2019
Samooskrba je širok pojem in poleg samooskrbe s hrano zajema tudi samooskrbo z energijo, vodo in drugimi dobrinami. Danes se v tem zapisu osredotočam samo na moj trenutni cilj – to je samooskrba z zelenjavo.
O samooskrbi premišljujem že dolgo časa – prvič sem o ideji, da ne bi potrebovala trgovine za nič drugega kot olje in sol razmišljala pred desetimi leti, v času zadnje gospodarske krize. Takrat se je pokazalo, kako zelo odvisni smo od dobrin, ki nas vsak dan čakajo na policah trgovin in kako hitro lahko te iste dobrine postanejo težko dostopne, če izgubimo vir dohodka.
Z leti se je moja vizija o samooskrbi razvila – všeč mi je postala ideja, da za pripravo kakovostnih, hranilnih obrokov po več tednov nisem rabila obiskati trgovine. Prav tako pa se je redkost tovrstnih obiskov poznala tudi na mojem bančnem računu.Continue Reading
Steklena nagrobna sveča
Prvi november – dan vseh svetih, vseh rajnih ali pa dan spomina na mrtve. Kakorkoli mu že pravimo, to je dan, ko se vsi spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Svoje spominjanje najpogosteje obeležimo s prižiganjem sveč na grobovih. Naša družina v tem pogledu ni nič drugačna. Že odkar pomnim je prvi november sestavljen iz kosila s širšo družino in obveznega romanja po pokopališčih in prižiganja sveč. Že nekaj časa sem razmišljala o izredno veliki količini sveč in posledično plastike, ki jo Slovenci vsako leto pustimo na pokopališčih in njenih vplivih na okolje. Letos sem tako že dober teden pred prvim novembrom pljunila v roke in nastala je moja verzija okolju bolj prijazne sveče – steklena nagrobna sveča.
Steklena nagrobna sveča je izdelana iz kozarca za vlaganje, ki je pobarvan z akrilnimi barvami, pokrovčka odpadne nagrobne sveče in klasične svečke brez embalaže. Najbolje pri njej pa je, da lahko svečke v njej enostavno menjamo, brez da bi morali zavreči stekleno ohišje.
Za izdelavo steklene nagrobne sveče potrebujemo kozarec za vlaganje, akrilno barvo, pokrovček odpadne plastične sveče in klasično svečko brez embalaže.
Postopek
Izberemo kozarec za vlaganje, katerega oblika nam je najbolj všeč in se lotimo izdelave. V kolikor želimo, lahko na kozarec nalepimo različne oblike, izrezane iz maskirnega traku ali pa kozarec pobarvamo kar v celoti.
Če se boste lotili izrezovanja in lepljenja oblik, priporočam, da si košček maskirnega traku nalepite na desko za rezanje, nanj narišete želeno obliko in jo izrežete s pomočjo manjšega kuhinjskega nožka ali olfe.
Kozarec pobarvamo tako, da gobico (moja je kar odpadna kuhinjska) pomočimo v akrilno barvo in na rahlo pritiskamo po kozarcu. Pazimo, da barva kozarca ne prekrije popolnoma, saj se bo tako svetloba svečke lepše širila na vse strani kozarca. Akrilne barve lahko kupite tule.
Ko končamo z barvanjem počakamo vsaj štiri ure, da se barva nekoliko posuši. V kolikor smo na kozarec nalepili oblike iz maskirnega traku, le-tega po štirih urah odstranimo z kozarca. Kozarec pečemo 30 minut v pečici na 160°C.
Ko se kozarec ohladi, na dno natresemo pesek, riž, fižol ali kaj drugega v razsutem stanju, kar bo pomagalo fiksirati našo svečko. Svečko postavimo v kozarec in nekoliko pritisnemo v pesek (ali drugo stvar, ki smo jo natresli na dno), da se dobro fiksira.
Kozarec pokrijemo s pokorovčkom odpadne sveče (če se boste pred tem odpravili na pokopališče, jih boste tam našli polno).
Nasvet
Steklena nagrobna sveča naj bo že nameščena na grobu, ko jo boste prižgali. Najlažje jo prižgemo z dolgo vžigalico ali pa si pomagamo s kakšno palčko.
Opozorilo
Ko na prižgano svečo namestimo pokrov, se ga več ne dotikamo, saj se močno segreje (tako kot pri klasičnih svečah).
